Vinska tura po Čilu in Argentini Predvidoma pozimi 2021 Cena, čas trajanja še ni določena
VINA ČILA IN ARGENTINE
Vina Novega Sveta so jim včasih rekli španski zavojevalci, ki so tudi prinesli trto v te kraje. Trta je običajno prihajala s katoliškimi menihi, ki so potrebovali vino pri verskih obredih. Po izročilu naj bi vinska trta prišla v Čile leta 1548 s frančiškanom patrom Franciscom de Carabantesom, prvi, ki naj bi ustvaril vino pa je bil Alfonso Moreno.
Čilska zgodovina vinarstva je zelo pestra in ustvarjalna. Danes Čile premore skupno 125.000 hektarjev vinogradov in s svojim vinarstvom prispeva pomemben delež v svetovni vinski sceni.
Sodobno čilsko vinarstvo se je pravzaprav razvilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, s primerno politiko v vinarstvu in z odpiranju v Zahodni svet. Pravzaprav naj bi predstavljal najpomembnejši menik v temu Miguel Torres znani španski proizvajalec vin, ki je v Curicu kupil vinarijo Viña Maquchua in svojo posest predelal v zelo sodobno vinarijo. Torres je s tem prinesel v Čile novo tehnologijo, fermentacijske tanke iz nerjavnega jekla in barike. Veliki čilski vinski prodor na svetovna tržišča se je začel v osemdesetih in dosegel svoj vrh v letu 2005. Danes čilska vina predstavljajo ob sprejemljivi ceni kvaliteto in zaupanje vanje.
Curico je podeželsko mesto 180 km iz Santiaga. Obisk kooperative Viña Los Nogales je na deževen jesenski dan prinesel nas in poplave. Viña Los Nogales so neobičajna kooperativa, ki pravzaprav ob svoji proizvodnji oddaja v najem svojo tehnologijo, znanje in poslovno tržno sodelovanje na svetovnih trgih. Skupna letna produkcija vin znaša 9 milionov litrov. Lastnik je Pedro Grand Grazziolli, ki je bil v preteklosti eden glavnih delničarjev v vinariji Montez. Viña Los Nogales proizvajajo široko paleto v kateri so med belimi vina chardonny, sauvignon s tropskim karakterjem in manj svežine, med rdečimi pa s čvrstim karakterem zrelega rdečega in črnega sadja, modri pinot, carmenere, cabernet sauvignon in shiraz. Sprejeti smo bili v vinariji in na domu družine Grazziolli, kjer smo v prijetnem družinskem kosilu spoznali njihova vina.
Aconcaqua
Aconcaqua spada s svojimi 12.095 hektarji vinogradov med najbolj severne vinske pokrajine. V pedesetih je bila Aconcaqua središče pridelave namiznega grozdja, danes je to področje imenitnih karakternih redčih vin. To področje vsebuje karakteristike Andov, Andsko-Pacifičnega ali Centralnega in Pacifično Centralnega področja. Sem spadajo pod področja San Felipe, Putaendo in Panquehue. Iz Santiaga pridemo v Aconcaquo po severni magistrali, ki pelje v Valparaiso in Viño del Mar. Panquchue je področje v katerem je potrebno zaviti proti slovitem Errazurizu. Razen Errazuriza so tu se San Esteban, Augostinos in Von Siebenthal.
Errazuriz je legendarna in verjetno najbolj proslavljena čilska vinarija v svetu. Skupaj s svojimi vinarijami, ki so vključene v to korporacijo - Viña Caliterra, Chadwick in Seña,
predstavlja v Čilu vina najvišje kvalitete. Vinarijo Errazuriz je ustvaril don Maximilliano
Errazuriz v letu 1853. Lastništvo je kasneje prehajalo s porokami izmenoma v last družin Errazuriz in Chadwick v kateri je tudi danes. V 1999 je družina Chadwick sklenila skupna vlaganja z Robertom Mondavijem iz Kalifornije v skupnem projektu Caliterre in Mondavi Winery – Seña. Danes Seña ni vinarija, je projekt in blagovna znamka, ki jo je ob propadu Mondavijevega imperija odkupil Chadwick.
Voznja do Errazuriza pogosto prepričuje zagnanega in odločnega obiskovalca, da je kljub sodobni navigaciji na napačni poti. Dostop do te tako slavne in za Čile tako pomembne vinarije skozi Panquehue ves čas ponuja dvome, da ste na pravi poti. Pot do vinarije vodi skozi razne vasi in videti je tako, kot bi potovali po sevru Maroka in iskali Belo hišo. Ob obisku nas je sprejel enolog Pedro Contreras in nam razkazal vso zgodovino starega in novega Errazuriza. Na vrhunski poiskušnji vin, ki je bila organizirana nam na čast, smo imeli čast spoznati njihova vina najvišjega razreda.
Casablanca se razteza južneje od Aconcaque. Je hladno severno področje, čeprav meji na zahodu na Pacifik, hladni letni vetrovi upočasnijo zorenje in dovoljujejo višje kisline. Področje z 60 % belih sort med katerimi so, chardonnaz, sauvignon in rizling. Struktura tal daje možnosti talne vode, ker v principu v tem področju ni rek. Proti severu je pod Andi visji plato. Casablanca je oddaljena okoli 50 km od Santiaga in 22 km od Valparaisa. Prečka jo avtcesta proti severu. Obsega 3.830 hektarjev vinogradov. Najbolj znane vinarije so Casas del Bosque, Veramonte, Villard, Wiliam Cole, Indomita...
Casas del Bosque se nahaja na obrobju, 5 km zahodno od Casablance . Izjemna vinarija, imenitna vina, imenitna restavracija. Vse skupaj zelo navdušujoče in kvalitetno.
San Antonio
San Antonio je lahko v principu podpodročje Casablance. Meji na podpodročja Leyda Valley, San Juan in Marga-Marga Valley. Čeprav blizu Pacifika je to precej hladno področje. Obsega le 290 hektarjev, chardonnaya, sauvignona, rizlinga in traminca, ter . modrega pinota in shiraza, brez cabernet sauvignona in merlota. Najbolj znane vinarije so Matetic, Casa Marin, Leyda in Graces Silva.
Izjemno zanimiva vinarija v družinski lasti hrvaške družine Matetič, ki se je v Čilu naselila že v zacetku dvajsetega stoletja. Sprva v Patagoniji, kjer so se ukvarjali s kmetijstvom in živinorejo. Kasneje se ukvarjajo z različnimi posli in koncem devedesetih let začnejo vlagati v vinarstvo. V dolini San Antonio se nahaja imenitno posestvo s staro in izvirno arhitekturo, fino restavracijo, športnim parkom v katerem je razen kolesarstva v ospredju jahanje. Vina, siri, olivno olje in vse kar ponujajo je absolutno organsko ali biodinamično. Glavni center tovrstne dejavnosti v Čilu.
Posestvo je ustvaril Čileanec....zanan po tem, da je v mednarodni vinski svet uspel uveljaviti Concha y Torro, Errazuriz....Na svoji poti se je ustalil v Kaliforniji, kjer je lastnik vinarije....V sredi devedesetih je investiral v vinarijo na domačih tleh, ki jo je popolnoma zgradil v kalifornijskem stilu
Villard
Villard Winery v zgornjem delu Casablance je pravzaprav prva čilska butična vinarija. Družinska last francoskega porekla. Thierry Villard je preživel 20 let v Čilu, sprva francoski enolog v ......vinariji, potem svetovalec.V 2000 se je odločil, da gre na svoje. 40 hektarjev. Uporabljajo 3000 litrske sode iz francoskega hrasta. V bolj sveži liniji pa 30% iz hrastovih sodov in 70 % iz fermentorjev iz nerjavnega jekla. Specialisti za Modri pinot in Shiraz. Tudi Chardonnay, Sauvignon blanc in Cabernet sauvignon ?. Pozne trgatve. Grmičasti vinogradi shiraza.
Izjemna degustacija z Jean Charles Villardom pod drevesom sredi vinogradin najbolj originalno poizkušanje vin v Čilu. V letu 2015 nova vinarija. ov je bilo najprijetneše !!
Mlada vinarija nastala v obstoječih vinogradih v letu 2009. Izjemno lep ambient, fina arhitekture, restavracija in sobe za obiskovalce, kar je pravzaprav redkost v Casablanci. 200 hektarjev vinogradov. Proizvodnja je namenjena domačemu trgu.
Vinarija Williama Cola je nastala v letu 2000, ko je industijalec lastnik firme Crow and Dewer ?? iz Wyominga sklenil investirati v čilsko vinarijo s 130 hektarji vinogradov. 82 % je namenjeno izvozu predvsem na ameriške trge. Danes 82-letni ljubitelj vin živi v Čilu na svoji posesti v Casablanci. Vinarija je na poti v El Quadro in Villard. Mogočna arhitektura opek in kombinacija lesa. Velika prijetna sprejemnica in degustacija palete vin z glavno enologinjo Viviano Conseco na vrtni terasi.
Bodegas RE so enostavno rečeno največji posebneži med vinarji v vsem Čilu. družina Morande, ki želi pridelovati vse kar je na njihovem posestvu ekološko in organsko. Glavni strateg in ustvarijalec vin je oče Pablo Morande z otroci Macareno, Piedad in Pablom, ki so vsi profesionalni vitikulturisti.
Pablo Morande pripada deveti generaciji družine Morandov iz Peñafloresa, ki so ustvarjali svoja vina po stari tradiciji v amforah. Pripada tudi peti generaciji descendants of the Lanvins and Urrutians owners of large vineyards in Cauguenes de Maule, whose deeply marked Pablo's wine vision.
Pripada tudi peti generaciji naslednikov Lanvins and Urrutians lastnikov velikih vinogradov v Cauguenes de Maule, ki so močno zaznamovali vizijo in usmerjenost Pabla Moranda.
Pablo Morande nadaljuje družinsko tradicijo in prideluje svoja vina iz travnatih vinogradov z grmičastimi 60 letnimi trtami, v 200 let starih družinskih amforah ter novih 3000 literskih moderniziranih amforah po stari biblijski tehnologiji (kahetijski tehnologijin ?). Vina fermentirajo en mesec v amfori. Prisotne so sveže kisline. Po fermentaciji v amforah vina pretočijo v bordojske in 600 literske sode iz francoskega hrasta. Ob tem poudarja, da energijo za fermentacijo črpa iz geomagnetnih zemeljskih sil. Za svoja vina uporablja nenavadne kombinacije imen sort. Rose – Pinot gris ?? Najboljši rose v Čilu !
Santa Rita
Santa Rita je velika korporacija v Maulu ??, ki jo sestavljajo ob matični vinariji še drugevinarije, kot so Carmen, Viña Andes, ....in Doña Paula v Argentini. Matična vinarija premore klet iz 1880. Pridelajo 19 milionov steklenic letno.Vinarija se ponša z zelo imenitno zgodovino.Leta 1814 je doña Paula žena / vdova lastnika v kleti skrivala in zdravila 120 vojakov Paula Henagemada. Med otroci, ki so spremljali te dogodke je bil tudi kasnejši predsednik Manuel Mont. Zelo stare kleti, prelep park z nekaterimi največjimi drevesi, vilo v kateri so posebni sprejemi in cerkvijo, rimskim kopališčem in najstarejšo trto muškata v Južni Ameriki ter imenitno restavracijo je Santa Rita prav gotovo vinarija, ki jo v Čilu morate obiskati.
Cousiño Macul je vinarija v prelepem parku na obrobju Santiaga, ali z drugimi besedami, vinarija, ki jo je mesto obkrožilo in se praktično če nahaja v njem. Nahaja se v v predmestju Quilinu. Dosegljiva je iz mesta s podzemno železnico. Več opisa.
Carmine Granata – Lujan de Cujo
Luis Bosqu
Salentein Valle de Uco
Argentinsko Cilski vinski paradoks
na povabilo gostitelja Pontificia Universidad Catolica de Santiago v Cilu, ki velja za najboljso juznoamerisko univerzo, predavam kor vabljeni gostujoci professor. Uspel sem uspesno zdruziti moje znanstvene dejavnosti z obiski vrhunskih vinskih kleti, kjer sem agitiral in propagiral udelezbo na Ljubljanskem Vinskem ocenjevanju Vino 2014.. Srecal sem se z vsemi najboljsimi v Cilu in za 1.maj smo bili povabljeni se v Argentino v Mendozo, njihovo prestolnico najboljsih vin. Potovali smo z busom cez zasnezene Ande in to je bilo moje najbolj slikovito potovanje. Prelaz Inka Passeo je na 3200 m nadmorske visine.
Kaksni so vtisi o gastro/enologiji. Gastronomija je usmerjena v argentinske/cilske grilade vseh vrst in najboljsega mesa, kar si lahko predstavljate. V Cilu je tudi ogromna ponudba rib. Prav tako pa izstopa v Cilu peruanska gastronomija, ki ima kar nekaj imenitnih pogruntacij ne samo cebiche ali pisco sour.
Druga zgodba so vina. Tu je ponudba takih vin od katerih se vam v Sloveniji zavrti v glavi tako velika in za tako simbolicne cene, da enostavno tega ni mogoce verjeti. Razlog temu je ta, da je v Cilu in Argentini poraba vin po prebivalcu tako drasticno padla, da je v Cilu samo 16 L po prebivalcu ! Mislim, da je v Sloveniji ta podatek 38 L. Torej Slovenci spijemo vse svoje, Cileanci in Argentinci pa enostavno ne vedo kam bi z vini. Tako cene vrhunskih vin padajo in so za nase razmere – reserve 4-10 EU, grand reserve 7-14 EU. Druga zanimivost je pa v tem, da so cene vina v restavracijah samo za 10-15 % visje kot so cene pri proizvajalcih, zato se v kakrsni koli restavraciji dobijo in pijejo vrhunska vina. Na ta nacin prodajajo steklenice in ne kozarce vina. Penine tu ne igrajo pravzaprav nobene vloge ne na cilski ne na argentinski strain. Niso obicaj, ne tocijo jih na kozarce in ne uporabljajo jih za aperitive. Penine stojijo nekje v kotih ob strani, ce slucajno kdo vprasa zanje so na razpolago.
Ce clovek pomisli na to sceno, si rece – fino, naj se neka od nasih 5 restavracij Kroga odloci za taksno potezo vsaj eksperimentalno in toci 4 mesece vina s 10-15 % marzo, kaksen bi bil odziv. Ce bi se odlocilo vseh 5 za skupno akcijo bi jim drugi morali avtomatsko slediti saj bi ljudje hodili tja – zato ker se pije vrhunsko za dosegljive cene. Ja, to bi pa bil res dober cilsko/argentinski paradoks !
In kaj je tu tako vrhunskega na vinski sceni ? Rdeca vina dominirajo v veliki vecini. Na vinskih kartah v restavracijah na obeh straneh Andov je kar 90 % ponudbe rdecih vin. Kot da dobrih belih ne bi bilo najti !
V belih vinih sauvignonu in chardonnayu dominira Cile. Cilski sauvignoni so izredno zacinjeni, v vinski cvetici prevladujejo fine suhe zelene zacimbe, ki se mesajo z metoksipirazinskimi toni listov zelenega paradiznika in citrusov, na telesu so kombinacija razlicnih agrumov s poudarkom limete, odtenki tropskega sadja pasionke in guave in dodatkom bele melone. Pookus je izjemno dolg in v njem je cutiti karamelni dotik francoskega hrasta. Vendar se dalec od kakega barika. Chardoonayi skusajo biti kalifornijskega tipa, skratka v razlicnih odtenkih lesa, tudi toastiranega in karamela vendar povsod kar sem jih poiskusil v Cilu in Argentini dominira francoski hrast. Zanimivo! Na okusu prevladujejo razlicni toni zrelih jabolk, v nekaterih najboljsih tudi cela paleta kutinastih tonov, ki nastanejo pod vplivom hrastovih sodov in dolgih pookusov v lesnikasto orehovih tonih. Vsebnost alkohola je od 13.00 -14.0%.
Argentina ima beli adut v torrontesu, za katerega smatram, da bi lahko postal z ozirom na okuse Slovencev zelo popularen. Torrontes je aromatična spanska sorta, v cvetici spominja na beli pinot z rahlimi podtoni traminca, na telesu prgišče tropskega sadja, pasionka in guava, vitke tekstovne strukture, kislina ne izstopa, Izjemno zanimivo vino z velikim tržnim potencialom, ki ga pa Argentinci žal ne znajo izkoristiti. Njegov čas še prihaja.
Ob teh treh belih sortah moram priznati, da sem najboljsi sauvignon do sedaj poizkusil v cilski kleti Casas del Bosco v Casablanci, rezerva 2012, cena 7 EU in najboljsi chardonnay do sedaj v argentinski kleti Rutini, Chardonnay Antologija XXXIV. Cena tega je 35 EU.
Med redecimi vini na obeh straneh Andov v Cilu prevladuje Cabernet sauvignon in Carmenere. Ob velikih Modrih pinotih in solidnih Shirazih je najti tudi zanimive Cabernet franke in Merlote. Na argentinski strani pa dominirajo Malbeci. Zadnje case argentinci pospeseno razvijajo svoje bonarde, ki skusajo stati ob boku velikih malbecov. Zanimive so tudi kleti z velikimi zvrstmi v katerih se praviloma pojavljajo Petit verdoti. Bela vina so tudi v Argentini v ozadju prav tako penine. Cene vrhunskih vin so morda malo visje kot v Cilu, saj Argentinci s prezirom gledajo na sodobne Cileance z visjim standardom.
Ob vsem skupaj pa se zakljucek. Slovenci zal ne poznamo pravih in velikih cilskih in argentinskih vin.
V zahvalo Pernot/Ricardu za Concha y Torro, lahko bi bila paleta vecja, zahvala restavraciji Argentino, kjer brez primere lahko za solidno ceno kupite velika argentinska vina, ki jih drugje enostavno ni na razpolago, torej bi bil lahko moj sklep v tem, da cas za ta velika vina na slovenski sceni sele prihaja.
Marin Berovic, Santiago de Chile 2014